O enem posebnem prstanu, ki pa ni ravno za prst …

Valentinovo je bilo in mojega korenjaka ni bilo doma. Ta tipičen kapitalistični praznik je – kar se tiče smisla – podoben kramarskim sejmom, ko, kot je vedno govoril moj oče, pametni služijo, ker imajo norci denar; zato mi “praznik zaljubljenih” dol visi, a točno se spomnim, da je bilo takrat.

Ker je namreč neka moja fb znanka dobila darilo svojega dragega, ga pofotografirala, kar, mimogrede prav ob tem in takim podobnih praznikih počenja ogromno uporabnikov in predvsem uporabnic katerega koli socialnega omrežja, in fotko seveda objavila. Jaz s svojo fotografijo, mislijo ali statusom nisem delala gneče med veselimi valentinovskimi praznovalci, ker bi lahko fotografirala le prazno polovico postelje, recimo. Pa raje nisem, ker nisem želela imeti prevelike vrste pred vrati. A – šalo na stran. Tista fotografija škatle me je pritegnila.

Na podlagi fotografije namreč niti približno nisi mogel vedeti, kaj je notri. Bil je le zapis dotične srečnice, ki je bila obdarjena ob dnevu zaljubljencev, nekaj komentarjev, polnih mežikov in ogromnih nasmeškov, ter nalepka na škatli. Resda na podlagi fotografije nisi mogel vedeti, kaj darilo je, sem pa sklepala, da je nekaj … zanimivega. Žgečljivo zanimivega. Moj firbec je neznanski, to je tako znano, in ker sem, pravim, uživala nekajdnevni samski stan, saj je bil moj gospod na službenem potovanju na drugem koncu sveta – tako daleč, da niti telefonski seks ni prišel v poštev, saj naju je non stop prekinjalo – sem seveda pokukala. Na to spletno stran. Pokukala. In ostala – kaki dve uri.

Uau! Odprl se mi je popolnoma nov svet. Saj ne, da še nekaj let nazaj nisem bila stalna gostja kakega od sex šopov – bolj zaradi smešnih daril prijateljem, kot pa zase, a bila sem kolikor toliko na tekočem – to pa … še nevideno. Kako gre čas naprej! Tudi, kar se igrač za odrasle tiče! Ne morem vam opisati svojega navdušenja. Lahko vam povem le, da sem bila popolnoma očarana – ne le nad novostmi, tudi nad stranjo in nad tem, kako so vse stvari, celo z video filmčki, ki pa – ne mislite – ne prikazujejo nobene scene – predstavljene. Okusno. Je edina beseda, ki opisuje to spletno trgovino; zelo okusno so vse predstavili. Bilo je tako okusno, da so se mi – seveda – pocedile sline.

In sem mu poslala sporočilo. Pisalo je samo – “Poglej tole, plačaš lahko s pay palom”. Dodala sem, mislim da, še en pomežik. Naslednji dan sem dobila odgovor. Odpisal je samo: “Kaj pa je to?”. Poslala sem mu link na zadevo, ki me je najbolj zanimala. Ring. Penis ring.

Valjda bo šteknil, sem si mislila. Mislim, za kaj se to uporablja. Kako, bi pa že nekako ugotovila. In ko se je vrnil, sem čakala, ali bo kaj komentiral. Končno so otroci popadali v postelje, ko sva se posvetila eden drugemu. Vprašal me je: “Kaj je to … prstan. Za …?” Ja, sem se nasmejala. Ni rekel – “Naročil sem ga”. Ali “Super, bova probala”. Vprašal je samo: “Kdo pa ti je povedal za to?” Logično. Tudi njega je matral firbec.

To je bilo kakšni dve leti nazaj; februarja, kot rečeno. Ne bom vam lagala, da sva ga že preizkusila, ker me je moj predragi seveda tudi povprašal po tem, kako se to uporablja. Se bova že znašla, sem mu rekla, a očitno ni palilo. Sem pa vmes sodelavca, za katerega vem, da bi znal kaj takega obvladati, že povprašala, kako zadeva funkcionira. Nasveti iz prve roke vedno prav pridejo in – kot so nas učili včasih – nič nas ne sme presenetiti. Mogoče pa za rojstni dan poštar prinese kak ličen paketek …