Zakaj večini ljudi primanjkuje seksa?

Za to svojo zgornjo trditev, da namreč večini ljudi manjka spolnih aktivnosti, nisem naredila nobene praktične raziskave.

Morda bi jo morala. Verjetno bi jo morala. 😉 Gotovo bilo več kot prijetno pridobivati praktične izsledke o tej temi. A – saj veste, kako s(m)o novinarji in novinarke – zmanjkalo mi je … časa. 😆
Zato sem sklepala iz posameznega na splošno. In, če vas že zanima način, kako sem do predpostavke prišla: sklepala sem po tem, o čem vse se z drugimi pogovarjam; z mnogimi ženskami, prav tako pa tudi z moškimi.

Premiso sem torej postavila na podlagi tega, kar mi pripovedujejo. In v kakšne pogovore se zapletamo. Še zdaleč ne samo ženske, tudi moški.

Za slednje – za moške – bolj kot za ženske velja, da naj bi potrebovali več spolnih aktivnosti. A se s tem ne bi mogla strinjati. Vam čisto iskreno povem; in tokrat ne sklepam le iz posameznega na splošno in ne izhajam le iz same sebe in svojih izkušenj.

Je pa neizpodbitno dejstvo, da smo ženske velikokrat – kar se te téme tiče – preveč zadržane. Ne popolnoma direktne in tudi ne popolnoma iskrene. Zakaj? Ker so nas tako učili.

“Ne smeš prehitro pristati na seks!”

“Ne daj mu že na prvem zmenku!”

“Ne priznaj mu, da je tudi on tebi všeč, naj se malo trudi.”

Take in podobne nasvete smo poslušale v mladosti … Ki niso bili čisto vsi popolnoma napačni, so pa, to se vidi takoj, grajeni po principu – ženska dá, moški pa vzame.

Na kar nisem nikoli pristajala. V nobenem odnosu, ne le spolnem. Odnos je vedno “dobim-dobim” za obe strani. Ali pa “izgubim-izgubim” seveda. Zame ni variante, da eden dobi, eden pa izgubi. To ne obstaja; ali dobita oba, ali oba izgubljata.

Tako gledam tudi na seks. Zato nisem gledala na to, da sem komu “dala”. A če sem si vzela? Tudi ne, dajanje in jemanje je vedno dvostransko. V odnosu, tudi seksualnem, oba dobita; če ne, potem to ni odnos. In tudi zato so ženske do te teme – čeprav se zdi, da je takih vedno manj – bolj neiskrene in manj direktne kot moški.

Ena redkih izjem je legendarna gospa, katere izjavo sem v eni od svojih kolumn že zapisala. Bila je to ena najboljših izjav, kar sem jih slišala. Pove pa jo lahko samo nekdo, ki je “že en čas tekel”, kot vedno reče ena od prijateljic. In, ki jo lahko pove le nekdo, ki je čisto in popolnoma iskren. Beseda je tekla o – čem drugem kot – seksu in ona je rekla: “Ni mi žal, da sem dala. Žal mi je, da nisem ponujala!”

Čeprav tudi ta stavek spada v isto kategorijo kot tisti, ki sem jih omenjala prej in je povedan z vidika, da moški vzame in ženska dá. A je veliko bolj iskren do žensk kot nasveti, ki so nam natikali maske sramežljivih kmečkih nevest. Ta izjava pa nam da – tudi v seksu – vlogo aktivne in ne le pasivne udeleženke. Kar tudi smo; nič manj aktivne kot moški. In nič manj potrebne seksa. Da, spet sklepanje, ki ni podprto s podatki. Je pa podkrepljeno z osebnimi izkušnjami.

Zakaj mi je bil ta stavek tako všeč? Pa ne le meni; pravzaprav čisto vsem, ki so ga kdaj slišali?

Ker je tako iskren. Ničesar ne zavija v celofan in ne hodi kot mačka okoli vrele kaše, ampak pove: seks je potreba, osnovna potreba. Kot zrak, kot voda, kot bližina in pozornost. Je gonilo, motivacija, je želja. Seks je življenje. Dobesedno. Saj nas brez njega ne bi bilo. Nikogar. Svet bi bil brez seksa prazen; v vseh smislih.

In čisto za konec še opravičilo. Ne za iskrenost, za to se ne opravičujem. Nikoli.

Opravičujem se avtorju tega krasnega verza: “… Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k počitku bom legel.”, ki sem ga parafrazirala in uporabila za tako profano temo, kot je seks. Srečko Kosovel, oprosti. A točno na ta verz sem se spomnila, ko sem nazadnje z nekom govorila o seksu. Ta je, roko na srce, večna in izjemno priljubljena tema.

Beseda pa je tekla – natančneje – o tem, ali se lahko seksa kdaj v življenju sploh do sitega najemo. Verjamem, da ja. A za to moramo po mojem mnenju že en čas teči; ni pa nujno, da ponujamo, kot pravi legendarni stavek. Čeprav bi nam to k temu, da bi se končno že enkrat do sitega najedli, gotovo pripomoglo.

Se mogoče odgovor na naslovno vprašanje, zakaj večini primanjkuje seksa, skriva v legendarni izjavi “Ni mi žal, da nisem dala. Žal mi je, da nisem ponujala!” ?! 🙃 In nam torej – če bi pa kdaj komu kaj ponudili – ne bi več manjkalo? Hm … utemeljeno vprašanje.

Odgovora na to sicer ne vem. Bi pa bilo mogoče res prav, da si končno enkrat vzamem čas in kaj tudi – emprično preverim. Če mi bo uspelo, – poročilo sledi; obljubim. 🙃