Ali – zakaj mi gredo vse zaobljube na živce; še posebej novoletne.

A res, no??
Se vprašam prav zmeraj, ko odprem katero koli družbeno omrežje.

Vsepovsod novoletne zaobljube.

In vprašanja, ki sicer mislijo, da bodo ljudi pritegnila k interakciji.

A jih večinoma – vsaj mene – zelo odvrnejo.

Mene odvrnejo celo tako, da zaprem računalnik. Ugasnem telefon. In nočem več videti

pisanj o novih poglavjih, novih začetkih, novih časih.

WTF no … kaj je res lahko kdo tako neumen, da misli, da bo številka na koledarju naredila spremembo??

Ja, pa ja.

Nikoli nisem bila človek načrtov, to drži. Ker so se po navadi – ker pač človek obrača, življenje pa obrne – obrnili drugače. Ne rečem, da v slabše. Verjetno v boljše, kdo ve. Bilo je pač drugače, ne po načrtu.

Sploh pa nisem bila nikoli pristaš sprememb “na silo”. Zaradi drugih. Zaradi okolja. Zaradi datuma … dajte no … kdo je pa že kdaj kaj naredil, spremenil, izboljšal zato, ker je na koledarju druga številka??

Ali pa zato, ker je nekdo drug rekel, da je čas …

A da je treba enkrat začeti, pravite? Seveda! Ampak zakaj čakati na 1. januar?? Začni, ko začutiš to v sebi, pa najsibo na koledarju 7. avgust, 20. november ali celo 29. februar!

Bi rada shujšala, ker se ne počutiš dobro v svoji koži?? Super! Daj! Ampak – zakaj “po praznikih”?? Začni manj jesti zdaj!

Se želiš več gibati? Nič ni boljšega kot pretegniti noge na eno uro dolgem sprehodu takoj po kosilu! Zakaj čakati na 3. januar?? Ker se ti 2. še ne da? Saj se ti tudi 3. ne bo dalo!

Kje je torej rešitev??

V tem, kar jaz svojim otrokom razlagam vedno, ko mi nakladajo, da se jim nekaj ne da.

Rečem: “A misliš, da se meni da? Da se meni da vsak dan vstati? Kuhati? Čistiti? Delati?”

Pa me gledajo.

Jih vprašam: “In kaj naredim?”
Včasih so me nepremično gledali in čakali odgovor.

Danes ga vedo že na pamet.

Kajti moj odgovor je: “Brcnem se v tazadnjo in naredim!”

Seveda, da se nam ne da!

Človek je eno najbolj lenih bitij na svetu! In kako to preseči?

Tako, da se brcnemo v rit. In gremo in naredimo. Karkoli se nam pač ne da. To je edina rešitev.

Ne pa prestavljanje začetka delanja sprememb na jutri. Ali še slabše – na pojutrišnjem.

Kaj boš pa zamudil, če boš začel danes? Tako je! Pravi razlog! Ker pravi razlog ni datum. Pravi razlog je v nas. Pravi razlog leži v odgovoru, zakaj želimo nekaj narediti.

Saj tudi s tem, da se spravimo – ne vem … recimo generalno čistit omaro ali pisalno mizo ali kopalnico in kuhinjo – ne čakamo na poseben datum.

Meni recimo je morala v shrambo zaiti samo ena majčkena miš, pa smo takoj naslednji dan celo “špajzo” “spucali” kot že dolgo ne.

Zato … joj, prosim, ne hranite me več s temi novoletnimi zaobljubami.

Mislim – z nobenimi zaobljubami več.

Naredi, kar čutiš, in naredi to zdaj.

Ker, … če boš čakal … ne bo nikoli.

Vsak dan je ta dan. Ko lahko začneš. Karkoli. Vsekakor pa življenje boljšega sebe.

Vsak dan!