Ali – kako živeti, če ne želiš biti “majhna” v svetu, ki želi, da se vedno počutiš majhno.

Včasih mi je žal. Da ne obstaja železniška povezava na kak drug planet. Tako zelen in lep, kot je Zemlja, samo, da bi se po njem sprehajalo manj … osebkov, ki sami sebe poimenujejo “ljudje”.

Sploh tistih, ki se jim nekako uspe pririniti (ja, tudi krti rinejo, bo tu že neka povezava) na neke položaje, kjer postanejo še bolj podobni vsemu, kar je odvratno, samo človeku v pravem pomenu besede ne.

Trd uvod?
Rada imam trdo. Najboljše stvari so trde. Kot je življenje.

Vzemimo recimo življenje nekega povprečnega osebka, kot sva jaz in vi, recimo.

Torej. Predstavljajte si neko čisto navadno žensko, ki hoče samo živeti in izživeti vse, kar je notri v njej, družba (v kateri postavljajo pravila podpovprečneži iz prvega odstavka) pa ji vedno znova daje protislovna navodila.

Tako recimo pravijo nam, ženskam: “Seveda, pojdi za svojo poklicno željo! Ustvari kariero! Živi za svoj poklic!”

A hkrati rečejo: “A ne na račun družine. Kako pa misliš imeti družino? Kako pa misliš voziti oboje??”

Ženske konstantno poslušamo neumnosti, kot so: “Razmišljaj kot moški, če želiš biti uspešna!”

A nas hkrati polijejo z ledeno mrzlo vodo: “Če želiš biti všečna in oboževana, ne bodi možača!”

Eden od biserov je tudi, da naj delamo, kot da nimamo otrok, in bomo istočasno mame, ki kot da nimamo službe.

Prosim?

Tako tiste ženske in mame, ki dejansko ostajajo doma, veljajo za “neizpolnjene”, mame, ki hodijo v službo in imajo poleg materinstva še poklic pa so – sebične.

Lepo, a ne?

Še lepše je to, da so pa ženske brez otrok – nepopolne!

Ha – ha – ha.

(Jaz bi jim – v današnjem svetu – rekla kvečjemu pametne.) 

Kakšna so “navodila” za osebne odnose z moškimi? 

“Bodi topla in ljubeča kot mama do svojega partnerja.” Toda – “Ne vedi se kot njegova mati, saj to nisi!”

Da ne govorim o tem, da je pritisk družbe na “parčkanje” ogromen, a gre v napačni smeri, saj že mlade ženske konstantno poslušajo, da je “Bolje biti poročena in malo nesrečna kot pa samska.”

Absurdnost ta “priporočila” družbe dosežejo v kontradiktornostih kot je: “Nikoli ne ostajaj z nasilnežem!”, a ti v še isti sapi govorijo: “Nikoli ne razbijaj družine!”

Seveda smo se naposlušale tudi tega, da naj se ne poročamo zaradi ljubezni – sploh, če je človek brez cvenka, a hkrati naj ne bi zaradi varnosti ostajale z nekom, ki je finančno dobro stoječ. Zmaga pa gotovo tale: “Ne bodi finančno odvisna od moškega, a ne jemlji mu moškosti stran s tem, da zaslužiš več.”

Prosim? PROSIM??

Včasih me ima, da bi razgrizla vse, kar mi pride na pot. Sploh tiste pametne frise – ne samo moških, posebej žensk! – ki kvasijo take neumnosti.

Ne vem, kako si nekdo predstavlja, da lahko “pozdraviš svojo seksualnost”, če hkrati govori “behave yourself!” (Torej: “pazi, kako se obnašaš!”)

Naj seksam kot nora, a naj se ob tem držim kot dama??

Kaj bi vsi ti sploh radi?

Kajti – saj vemo, ne – ženska se mora lepo urediti, ampak – bog ne daj, da preveč, da ne bo videti lovača.

Če se komu le za trenutek zazdi, da ste se tako oblekle, ker iščete pozornost, vas bodo skurili!

Nauk te basni?

Moj je tukaj: ne oziraj se na nič in na nikogar. Razen nase. Naj se vsi lepo gladko jeb… Poslušaj samo sebe. Glej samo nase. To življenje je samo tvoje!

Poleg tega ne pozabi na ti dve dejstvi:

• odpusti vsem tem, ki kvasijo neumnosti (saj ne vedo, kaj govorijo) – ampak dobro si zapomni, kdo so.
• In pa – denar ti res ne more kupiti sreče. Ampak … lepše je jokati v kabrioletu kot na piciklu.